» arhiv
Možnosti:
[Prikaži v obliki za tiskanje]
[Naloga še ni vpisana v zbirko Cobiss]
ID naloge: 123 Letnik: 2002 Predmet: patofiziologija
Vpliv kemicnega prenašalca glutamata na sekrecijsko aktivnost celic srednjega režnja hipofize podgane
Avtor: Mija Blagajne
Mentor: prof. dr. Robert Zorec
Somentor: doc. dr. Marko Kreft
Izhodišce: Glutamat v centralnem živcnem sistemu deluje kot pomemben spodbujevalni živcni prenašalec. Prisoten je tudi v drugih tkivih, kjer pa je njegova vloga mnogo manj poznana. Domneva se, da glutamat stimulativno deluje na endokrine celice, npr. na melanotrofe, celice srednjega režnja hipofize (pars intermedia), ki imajo na svoji površini izražene tudi glutamatne receptorje in izlocajo peptidne hormone, med njimi a-melanocite stimulirajoci hormon (a-MSH).
Namen: Naš namen je bil raziskati vlogo glutamata pri sekrecijski aktivnosti omenjenih celic pri podgani.
Hipoteza: Predpostavili smo, da bo po dodatku glutamata prišlo do zvecanja sekrecijske aktivnosti melanotrofov. Sekrecijsko aktivnost smo merili tako, da smo s protitelesom proti a-MSH imunocitokemicno obarvali površino melanotrofov v razlicnih poskusnih razmerah.
Metode: Ucinek glutamata na podganje melanotrofe smo opazovali na imunocitokemicno obarvanih celicah z uporabo konfokalnega mikroskopa. Obarvane celice s protitelesi za a-MSH smo v treh serijah izpostavili razlicnim poskusnim razmeram: kontrola, prisotnost povecane koncentracije zunajcelicnega kalija (depolarizacija plazmaleme), prisotnost zvecane koncentracije zunajcelicnega glutamata in prisotnost zvecane koncentracije zunajcelicnega glutamata ter selektivnega blokatorja glutamatnih receptorjev tipa AMPA, 6-ciano-7-nitrokvinoksalin-2,3-dion (CNQX). Ker se pri sekrecijski aktivnosti izloceni hormon po eksocitozi mešickov adsorbira na zunanji površini plazmaleme, smo to opazovali kot depozit, oznacen s protitelesom proti a-MSH. Površina imunocitokemicno obarvanega depozita hormona a-MSH je sorazmerna sekrecijski aktivnosti celice, ki smo jo dolocili z meritvami površine fluorescencno oznacene imunoreaktivnosti a-MSH na opticnem prerezu celice. Rezultate smo statisticno obdelali s Studentovim t-preizkusom.
Rezultati: Po dodatku raztopine s povecano koncentracijo K+ in raztopine z vsebnostjo glutamata smo v primerjavi s kontrolnimi razmerami (dodatek le zunajcelicne raztopine) izmerili statisticno znacilno povecanje sekrecijske aktivnosti (P<0.0001; Studentov t-preizkus). Dodatek glutamatnega blokatorja CNQX je zavrl ucinek glutamata, saj sekrecijska aktivnost celic ni bila znacilno drugacna od aktivnosti v kontrolnih razmerah. Rezultati potrjujejo izhodišcno hipotezo, da glutamatni receptorji uravnavajo sekrecijo hipofiznih celic, kar je prvenec v znanstveni literaturi.
Zakljucek: Uvedli smo novo metodo za merjenje sekrecijske aktivnosti posamezne celice z imunocitokemicnim barvanjem vitalnih celic. Sklepamo, da kemicni prenašalec glutamat stimulira sekrecijsko aktivnost celic srednjega režnja hipofize prek vezave na glutamatne receptorje tipa AMPA .
«»
[Abstract / English version]
Vpliv kemicnega prenašalca glutamata na sekrecijsko aktivnost celic srednjega režnja hipofize podgane
Author: Mija Blagajne
Mentor: prof. dr. Robert Zorec
Co-mentor: doc. dr. Marko Kreft
Background: Glutamate is the major excitatory neurotransmitter in the central nervous system (CNS). However, little is known about its functions outside the CNS, particularly in the endocrine system. Here we studied melanotrophs i.e. cells of the intermediate part of the rat pituitary gland (pars intermedia), which secrete a-melanocyte-stimulating-hormone (a-MSH). Among many receptors on the plasma membrane, they possess glutamate receptors, but it is not clear whether these receptors affect the secretory output of melanotrophs.
Aim: The aim of our study was to investigate the role of glutamate in the modulation of secretory activity of rat melanotrophs.
Hypothesis: We presumed that glutamate application would increase the rise to secretory activity of melanotrophs. Secretory activity was determined by immunocytochemistry using MSH antibodies under different experimental conditions.
Methods: The effect of glutamate on secretory activity of melanotrophs was monitored by confocal microscopy. Cells were stained by antibodies against a-MSH and then exposed to different trial conditions: control, stimulation by elevated extracellular potassium concentration (plasma membrane depolarization), application of extracellular glutamate, exposure to extracellular glutamate in the presence of CNQX, an AMPA glutamate receptor blocker. The secretory activity of melanotrophs is related to the amount of adsorbed hormone on the cell surface, therefore we monitored secretory activity by measuring the area of the a-MSH immunostained cell surface. The results were statistically analyzed by Student's t-test.
Results: We found a significant increase in secretory activity (PL0.0001; Student's t-test) after the application of increased extracellular [K+] or glutamate in comparison to control (addition of extracellular solution only). Glutamate-induced secretory activity was not significantly different if the CNQX blocker was present in the application medium, indicating that glutamate increases secretory activity by activating the AMPA type of glutamate receptors.
Conclusion: These results demonstrate that glutamate increases the secretory activity of pituitary melanotrophs.
|
|
 |
Išči po nalogah
Brskaj po nalogah
|
