|
http://www.medenosrce.net/arhimed/poglej.asp?id=132 Razširjenost okužbe z virusom hepatitisa D v Sloveniji Avtor: Špela Štunf Mentor: doc. dr. Katja Seme Somentor: prof. dr. Mario Poljak IZHODIŠCE. Virus hepetitisa D (HDV) je eden od petih primarnih povzrociteljev virusnega hepatitisa. Okužba, ki je zaradi satelitske narave HDV možna samo ob predhodni ali socasni okužbi z virusom hepatitisa B (HBV), je najveckrat težkega poteka in se pogosto konca s kronicno jetrno odpovedjo ter hepatocelularnim karcinomom. Slovenija ima relativno visoko prevalenco okužbe s HBV, hkrati pa je geografsko v neposredni bližini držav, ki imajo po podatkih iz literature znane visoke prevalence okužbe s HDV. NAMEN. Z retrospektivno raziskavo, ki po podatkih iz literature predstavlja prvo tovrstno v Sloveniji, smo želeli dolociti prevalenco okužbe s HDV med krnicnimi nosilci HbsAg v Sloveniji ter tako dolociti mesto Slovenije med južnoevropskimi in sredozemskimi državami z znano prevalenco okužbe s HDV. HIPOTEZA. Glede na podatke iz literature o prevalenci okužbe s HDV med kronicnimi nosilci HbsAg v južnoevropskih in sredozemskih državah ter glede na prevalenco HBV v slovenski populaciji smo predvidevali relativno visoko - med 5% in 10% - prevalenco okužbe s HDV med slovenskimi kronicnimi nosilci HbsAg. METODE. Da bi preverili zgornjo hipotezo, smo v retrospektivni raziskavi na prisotnost protiteles anti-HDV testirali 400 zaporednih HbsAg-pozitivnih serumskih vzorcev, ki so bili odvzeti istemu številu bolnikov v obdobju od januarje 2001 do 11. Februarja 1998. Vse vzorce smo testirali na prisotnost celotnih anti-HDV protiteles s komercialno dostopnim encimsko imunskim testom ETI-AB-DELTAK-2 (DiaSorin, Saluggia, Italija). REZULTATI. Med vsemi 400 testiranimi vzorci smo v enem samem dokazali anti-HDV protitelesa, kar predstavlja 0,25%. Ce predpostavimo reprezentativnost testiranega vzorca populacijeza celotno populacijo HbsAg-pozitivnih bolnikov v Sloveniji, lahko glede na dobljene rezultate s 95% gotovostjo zakljucimo, da je v naši državi z virusom hepatitisa D okuženih med 0,24% in 0,74% HbsAg-pozitivnih bolnikov. ZAKLJUCKI. Z našo retrospektivno raziskavo prevalence okužbe kronicnih nosilcev HbsAg s HDV smo ovrgli hipotezo o relativno visoki prevalenci te okužbe v Sloveniji. S primerjanjem naše raziskave z 11 podobnimi raziskavami izpeljanimi v razlicnih južnoevropskih in sredozemskih državah smo ugotovili, da ima Slovenija najnižjo doslej znano prevalenco okužbe nosilcev HbsAg s HDV na tem geografskem podrocju. Pri tako nizki prevalenci lahko trdimo, da je okužba s HDV malo pomemben dejavnik akutnih klinicnih poslabšanj jetrnega obolenja pri slovenskih bolnikih s kronicnih hepatitisom B. [Abstract / English version] Razširjenost okužbe z virusom hepatitisa D v Sloveniji Author: Špela Štunf Mentor: doc. dr. Katja Seme Co-mentor: prof. dr. Mario Poljak BACKGROUND. The hepatitis delta virus (HDV) is one of the five agents that cause primary viral hepatitis. HDV is a defective virus, dependent on hepatitis B virus (HBV). HDV infection can occur as HBV co-infection or superinfection. The course of the disease tends to be severe and often progress to liver failure or hepatocellular carcinoma. Slovenia has a relative high prevalence of HBV infection and is geographically close to countries with known high prevalence of HDV infection. AIM OF THE STUDY. To determine the prevalence of HDV infection among chronic HBsAg carriers in Slovenia. To the best of our knowledge, our retrospective study represents the first prevalence study of HDV infection in Slovenia. HYPOTHESIS. According to the available prevalence data from neighboring countries the prevalence of HDV infection among chronic HBsAg carriers in Slovenia between 5% and 10% was expected. METHODS. 400 consecutive HBsAg positive serum samples obtained from the same number of patients between January 2002 and February 1998 were tested for the presence of total anti-HDV antibodies using a commercially available enzyme immunoassay ETI-AB-DELTAK-2 (DiaSorin, Saluggia, Italy). RESULTS. Anti-HDV antibodies were detected in one out of 400 tested samples (0,25%). Assuming representativeness of the sample for all HBsAg positive patients population in Slovenia we can conclude with 95% confidence that the prevalence of HDV infection among HBsAg positive Slovenian patients is between 0,24% and 0,74%. CONCLUSIONS. According to the results of our retrospective study the hypothesis of the relatively high prevalence of HDV infection among HBsAg carriers in Slovenia can not be confirmed. According to the available literature data it seems that the prevalence of HDV infection among HBsAg carriers in Slovenia is the lowest found to date in Southern European and Mediterranean countries. Therefore, the HDV infection should be considered as a less likely cause of exacerbations of chronic hepatitis B in our country. |